Program Skupnost Srečanje je namenjen zasvojenim, ki so se odločili, da bodo trajno prenehali z uživanjem drog, alkohola in drugih substanc, ki povzročajo zasvojenost. Zadnja leta je opazen porast nekemičnih odvisnosti (prekomerna raba računalnika, telefona, internetnih aplikacij, hazardiranje …).
Namen programa Skupnost Srečanje je zasvojenemu omogočiti, da spremeni dosedanji način življenja ter se pripravi za samostojno in odgovorno življenje brez zasvojenosti.
Za program je značilen celostni pristop. Organiziran je v obliki manjših skupnosti, kjer posameznik skozi praktično življenje spoznava samega sebe, vzpostavlja drugačen odnos do samega sebe, do odgovornosti, do življenja, družbe, sočloveka in svojcev, ki so tudi del programa.
Vsaka skupnost je organizirana kot skupina za samopomoč, kar pomeni, da vsak član skupnosti veliko prispeva k procesu lastnega spreminjanja in spreminjanja drugega. Močno sporočilo skupine, ki ga posameznik počasi privzame, je lastna odgovornost za preteklost kot tudi sedanjost in prihodnost. Določene stvari mora posameznik opraviti sam, skupnost pa mu je v pomoč, podporo in spodbudo. Vzajemna samopomoč pa pomeni, da posamezniki, ki so že vidno napredovali, prevzamejo delno odgovornost za skupino in to postane pomemben vidik lastnega napredka.
Elementi samoorganizacije se tesno prepletajo s podporo strokovnih sodelavcev in delavcev, ki so zasvojenost uspešno premagali s pomočjo programa Skupnost Srečanje.
Velik delež uspešnosti samega programa lahko pripišemo tudi temu, da je obvezno sodelovanje svojcev tistega, ki je v Skupnosti Srečanje. Program ne samo, da nudi podporo, zaupanje in tolažbo svojcem, temveč si prizadeva, da se spreminjajo tudi svojci in tako prispevajo k dobrim rezultatom.
Skupnost Srečanje je zastavila tudi nadgradnjo programa v obliki reintegracije, ki je namenjena tistim, ki so program zaključili in nimajo primernih možnosti za samostojno življenje, ali pa se po zaključku programa, iz različnih razlogov, ne morejo vrniti v prejšnje okolje.
Po končanih celodnevnih pripravah se posameznik vključi v eno izmed komun “Skupnosti Srečanje”. V Sloveniji imamo tri centre oziroma komune: v Kostanjevici pri Novi Gorici, na Čadrgu nad Tolminom ter v Vremskem Britofu pri Divači. Zavod Pelikan Karitas, preko strokovnih in laičnih zaposlenih delavcev, spremlja razvoj kandidatov in se vključuje v reševanje problemov, ki se pojavljajo v skupnosti.
Celoten program lahko traja od 25 do 36 mesecev. Vstop in izstop iz programa je popolnoma prostovoljen in odločitev vsakega posameznika.
Program Skupnost Srečanje so komune z elementi strokovnega dela, ki so namenjene ljudem na družbenem robu, ki so se tam znašli zaradi različnih težav, predvsem zaradi različnih zasvojenosti. Namen programa Skupnost Srečanje je pomagati ljudem na poti iz zasvojenosti.
V Sloveniji je program prisoten že vse od leta 1991. Prvi samostojni slovenski center je nastal na pobudo Slovenske Karitas konec leta 1994 v Novi Gorici. Pri tem je pomembno vlogo odigral oče Franc Prelc, ki je že veliko prej v portoroškem župnišču pomagal osebam s težavami zaradi zasvojenosti in njihovim svojcem pri pripravah za vstop v komuno.
Danes v Sloveniji pod okriljem Zavoda Pelikan – Karitas, ustanovljenega leta 1997, v okviru programa Skupnost Srečanje, delujejo tri tovrstne skupnosti oziroma centri in sicer: v Novi Gorici, v Čadrgu nad Tolminom in v Vremskem Britofu pri Divači.
Leta 1998 se je Zavod Zavod Pelikan – Karitas s programom Skupnost Srečanje prijavil na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Socialna zbornica Slovenije je podala za naš program pozitivno strokovno mnenje.
Leta 2003 je bil program sprejet v mrežo javnih visokopražnih programov namenjenih pomoči zasvojenim in njihovim svojcem.
Leta 2008 je bil program Skupnost Srečanje strokovno verificiran s strani Socialne zbornice Slovenije in s tem dobil potrditev in priznanje za strokovni pristop in prispevek k delu z zasvojenimi.
Leta 2015 in 2022 je program Skupnost Srečanje obnovil verifikacijo in s tem potrdil zaupanje s strani strokovnih krogov in samega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Glavni (so)financerji programa so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Slovenska karitas (FIHO) in različne občine.